Kriket je za nas, ki smo bolj navajeni celinskih evropskih športov, precej zapleten zato je razlaga precej dolga in obsežna. Klub temu pa je zabavna, čeprav za tiste, ki se s kriketom prvič srečamo sem ter tja morda malce nerazumljiva. Uživajte v branju.

Spodaj podpisani avtor sem se potrudil in prevedel zapleteno angleško kriketaško terminologijo v slovenščino. Če mi je težak podvig uspel boste najbolje povedali sami.

Slike s te strani smo "pokradli" po svetovnem spletu vendar smo mnenja, da gre za predvsem izobraževalno vsebino...torej menimo, da je to v redu.

Kriket je 2,567854743 x 1012 lažji, če začnemo s primernimi definicijami. Torej začnimo z igriščem (oz. zemljiščem) samim.

Kriket igramo na kateremkoli približno ploskem travnatem polju. niti ni nuno, da je pravilnih oblik! Samo zemljišče (ko govorimo o zemljišču je mišljeno polje na katerem se igra - zakaj se mu ne reče kar igrišče boste videli pozneje…angleži pač) je omejeno z ločnico, ki je označena z vrvjo, narisano črto, ograjo, oglaševalno "bando" ali karkoli podobnega. Ta meja se imenuje ločnica (torej ločnica med zemljiščem, kjer se igra in "prostorom za gledalce"). Nekje, približno v sredini zemljišča je pravokotno območje, trdo poteptane trave, ki pa se končno imenuje igrišče. Tam se dogaja sama igra. Trava na igrišču je kar se le da poteptana medtem, ko je na preostalih delih zemljišča podobna travi, ki jo najdemo na igriščih za golf. Na priloženi sliki (to je zemljišče nekega južnoafriškega stadiona) je dobro vidno igrišče sredi zemljišča. Tudi ločnica ob robu zemljišča je dobro vidna. Rdeča pravokotnika na obeh koncih igrišča sta le v tla zarisana oglaševalna prostora.

Na obeh koncih igrišča stojijo vrata ali vratca. Vrata so sestavljena iz treh količkov, ki so zabiti v tla. Na vrhu the količkov sta dva prečnika, ki ležita v brazdah izdolbljenih na vrhu količkov (za boljšo predstavo si oglejte diagram na levi). Nekaj čevljev (spet angleži) pred obemi vrati (pazite: 'pred' pomeni proti središču igrišča) je črta: to je bela črta narisana preko igrišča (glej gornji diagram).

Oprema: žoga je izredno trda zadeva in je izdelana iz plute in podobnih snovi, ki so zavite v pološčeno usnjeno lupino rdeče barve. Velikost žoge ustreza približno velikosti baseballske žoge ali (za tiste, ki vam baseball ne pomeni prav veliko) srednje velike pomaranče. Žoge se med tekmo ne zamenja dokler ni bila v uporabi za določen čas razen seveda, če se med tekmo odločilno ne 'deformira'. Usnjena lupina je sešita tako da je žoga sestavljena iz dveh hemisfer ali polobelj. Taka izdelava povzroči, da je 'ekvator' žoge dvignjen. Ta dvignjen del se imenuje šiv in je taktično precej pomemben, saj lahko ob pravilni uporabi, odločilno spremeni smer gibanja žoge. Žoga je, kakor sem že omenil precej trda in, če te v igri zadane je srečanje z njo lahko precej boleče. Zato so odbijalci vedno precej zavarovani z močno obloženo opremo. Oprema je lahko kakršnakoli saj ti ne koristi za nič drugega kot za zaščito. Razen vratarja pa lovilci drugače niso zaščiteni, čeprav je dovoljena uporaba zaščitne čelade. Kij ima okroglo držalo in sploščeno rezilo - torej je veslaste oblike (pomembno je da ima tako izdelan kij robove). Priložena slika prikazuje odbijalca, ki zamahuje proti žogi (igra žogo). Žoga je mala rdeča pika blizu odbijalca medtem, ko vratar opazuje in spremlja dogajanje.

Tekmo sodita dva sodnika na zemljišču. V dobro razvitih klubih obstaja še sodnik, ki izven zemljišča spremlja dogajanje in pomaga sodnikoma na zemljišču. Na sliki vidimo, kako sodnik ošteva nekega igralca.

Kriket igrata dve moštvi enajstih igralcev (in še dodatni dvanajsti, ki se mu reče dvanajsti igralec in služi kot rezervni lovilec ter skrbi za oskrbo s pijačo). Moštvi izmenično odbijata, medtem ko nasprotni moštvo lovi. Met kovanca pred srečanjem odloči katero moštvo prvo odbija. Vsako moštvo vodi kapetan, ki je odgovoren za vse poteze svojega moštva med tekmo samo. Če zmaga v metu kovanca je njegova prva odločitev ali bo njegovo moštvo odbijalo ali bo igralo v obrambi. Moštvo, ki odbija pošlje na igrišče dva odbijalca - vsakega na en konec igrišča. Vseh enajst igralcev moštva, ki je v obrambi, pa se porazdeli po zemljišču. Eden od njih vzame žogo in se postavi za eno od vrat. Tega igralca imenujemo (prvi) lučar (v kriketu se žoge ne meče temveč luča). Drug zelo pomemben igralec je vratar, ki je na našem prvem diagramu označem s črnim X. On se postavi za vrata nasproti vratom, pri katerih stoji lučar. Preostalih devet članov obrambne ekipe se strateško porazdeli po zemljišču. Nato se prične tekma…

Lučar vzame zalet do vrat pred njim in zaluča žogo proti odbijalcu, ki je postavljen pred nasprotnimi vrati (na diagramu je označen z rumenim X). Odbijalec poskuša odbiti žogo tako, da jo lovilci čim težje dosežejo. Pomembno je da v kriketu lučar žogo zaluča in je ne vrže!!! To pomeni, da lučar v trenutku, ko spusti žogo ne sme izravnati roke saj bi bil njegov lučaj v tem primeru met, kar pa je v kriketu popolnoma neprimerno in nedopustljivo (Kako smo že rekli? Angleži pač.). Čeprav je teoretično možno, da je roka v trenutku, ko se žogo spusti upognjena (vendar mora biti enako upognjena v celotnem dejanju lučanja) večina lučarjev (99.999999999999%) uporablja iztegnjeno roko. Žogo se navadno izpusti nad glavo, predno pa doseže odbijalca se ponavadi enkrat odbije (enkrat odskoči) od igrišča. Čeprav sme lučar vzeti zalet mora v trenutku, ko žogo izpusti imeti vsaj en del obeh nog za svojo črto. Če zaluča žogo v skladu z vsemi naštetimi pogoji je ravnokar izvedel lučaj ali poskus.

Naloga odbijalca je zadeti žogo (v katerokoli smer), tako da lahko on in njegov soigralec na drugem koncu igrišča zamenjata mesti. Če jima to uspe, potem se odbijalcu, ki je odbil žogo (in seveda njegovemu moštvu) zapiše en tek (točko). Če odbijalcema uspe zamenjati mesti še enkrat se zapiše še dodaten tek (in tako naprej). V primeru, da 'pošlje' žogo vse do ločnice avtomatično dobi štiri teke (temu se reče štirica ali 'štirka'). Če pa mu uspe žogo odbiti čez ločnico, tako da se žoga prej ne dotakne tal zemljišča se mu pripiše šest tekov (šestica/šestka) in seveda obvezen aplavz publike. Odbijalcema v takem primeru seveda ni potrebno preteči dolžine igrišča. V kriketu pa odbijalcu ni nujno treba teči, če odbije žogo. Odločitev, teči ali ne teči, je prepuščena obema odbijalcema. Če bi na primer odbijalec žogo odbil naravnost k enemu od nasprotnikov (lovilcev), bi drugemu odbijalcu zaklical "ne" (ali kaj podobnega) in enostavno obstal tam kjer je. To pa seveda pomeni, da lahko pride do zoprnih trenutkov, ko se odbijalca ne sporazumeta, tako da eden teče, medtem ko drugi obstoji. Taki trenutki so precej neprijetni in spravljajo odbijalca v zadrego ter včasih lahko pomenijo odločitev srečanja - so pa precej zabavni za gledalce!

Odbijalca nista vezana na določen čas ali število poskusov. To pomeni, da načeloma lahko stojita na igrišču cel dan razen seveda, če ni kateri (ali oba) od njiju izločen (več o tem kasneje). Tudi zaradi tega dejstva je kriket znan po visokih rezultatih. Dosežke pri odbijanju se popularno šteje v večkratnikih števila 50 (čeprav večina igralcev ne doseže 50 tekov v enem poskusu).

Igra se nadaljuje takole: lučar, ki je pričel z lučanjem nasprotniku (če se odbijalca pri odbijanju zaradi tekov zamenjata luča enkrat enemu drugič drugemu) nadaljuje tako dolgo, da doseže šest primernih/pravilnih lučajev oz. poskusov. Temu nizu šestih poskusov se reče zaključek (ali preprosto niz) saj je lučar s tem zaključil svoj 'šiht' oz. svoj niz. Sodnik, ki stoji za lučarjevimi vrati zakliče 'zaključek' in niz je s tem tudi uradno...no…zaključen pač. Nato se zgodi nekaj precej nenavadnega. Odbijalca ostaneta kjer sta, medtem ko se vsi lovilci premaknejo na diagonalno nasprotna si mesta zemljišča kjer so bili pred tem. Žogo se preda novemu lučarju, ki prične s svojim zaključkom/nizom) pri nasprotnih vratih (se pravi pri vratih kjer je prej odbijalec prejemal lučaje). Na koncu tega zaključka se zgodi isto; nov lučar dobi žogo in prične s svojim nizom. Pomembno pa je, da mora biti ta nov lučar le drug lučar, kot tisti, ki je lučal pred njem. Noben igralec ne sme lučati dveh zaključkov zapored! Ponavadi tretji zaključek izvaja prvi lučar (torej tisti, ki je lučal prvi niz), tretjega drugi lučar itn. Lučarji torej lučajo v 'tandemu'. Ker pa je lučanje težko delo prej ali slej nekega lučarja nadomesti tretji. Ko nek lučar preneha z lučanjem za dlje časa potem se reče, da je končal svojo izmeno. Pozneje pa se sme vrniti za dodatno izmeno. Vsak lučar mora svoj niz izpeljati do konca razen seveda, če se poškoduje. Vrstni red lučarjev je popolnoma odvisen od kapetanove odločitve.

Poleg zaključkov se igro razdeli tudi na tri t.i. seje od katerih vsaka traja približno dve uri. Na koncu vsake seje se igralci odpravijo z zemljišča, da si odpočijejo in okrepijo. Ti premori se imenujejo tudi 'odmor za kosilo' in 'odmor za čaj' (znameniti angleški 'time for tea' v kriketu seveda ne sme manjkati). Nekje sredi dneva se igro prekine za kratek 'odmor za pijačo' vendar igralci ostanjeo na zemljišču. Celotna tekma traja tudi po več dni, kakor se pač moštvi domenita vnaprej. Na višjih ravneh trajajo srečanja, ki se imenujejo skušnje, po pet dni.

Torej imamo moštvo, ki lovi, luča svoje zaključke in dva odbijalca, ki odbijata tako dolgo, kot se jima zdi. Kako torej se ju lahko izloči? Tehnično je odbijalec izločen samo na en način, namreč, ko ga eden od sodnikov odslovi (izloči ali izključi). Lahko se tudi odslovi sam, kar šteje kot športno vedenje pri težkih odločitvah za sodnika (športno vedenje je poleg čaja še ena tipično angleška stvar pri kriketu). Vendar pa sodnika ne moreta odsloviti igralca, če vsaj eden od lovilcev ne izreče priziva za odslovitev, kakor je razvidno iz slike (še ena čudna reč pri tem kriketu…kako že…Angleži, ne?). Priziv je načeloma vprašanje, ki se ga naslovi na enega od sodnikov, vendar pa ponavadi izpade, kot nerazločno in vzburjeno kričanje, ki je morda približno podobno 'besedi' "Howzat?". To je kratica za "How is that?" (Kako je to?) in bi po slovensko zvenela nekako tako "Kvajzdej?" ali "Kvajto?". Obstaja kar nekaj načinov kako lahko obrambna ekipa odslovi (torej izloči) nasprotnikove odbijalce. Ne glede na to, kako je odbijalec izločen se pri tem dogodku reče, da so se 'podrla vrata', da je obrambno moštvo '(od)vzelo vrata' ali pa da je moštvo, ki odbija 'izgubilo vrata'.

Najbolj pogost način izločitve je izločitev z lučajem (ali preprosto lučaj). To pomeni, da je lučaj, ki je bil pravilno dostavljen, zlomil (ali razbil) vrata (ne da bi pred tem zadel katerega od lovilcev). Žoga pa pri tem sme zadeti odbijalca ali njegov kij. Vrata so 'zlomljena', če s količkov odpade vsaj en prečnik. Včasih se zgodi, da žoga 'odskaklja' okoli vrat, se prikotali do njih ter zadane enega od količkov vendar prečnik ne odpade - odbijalec ni izločen. Ko je odbijalec izločen na tak način (torej z lučajem) se zaslugo za odvzem vrat pripiše lučarju. Odbijalec, ki ga vidite na desni sliki je bil dodobra 'izlučan', srednji količek je žoga dobesedno odpihnila. Razvidno je, da je eden od prečnikov odbit do višine odbijalčevih ramen, torej so vrata razbita/zlomljena.

Čeprav je točno ta način izločanja odbijalcev glavni namen v kriketu pa je pogosto precej lažje, če se jih prelisiči, tako da odbijejo žogo na tak način, da lahko eden od lovilcev odbijalca izloči z ujemom. Če lovilcu uspe ujeti žogo, tako da se pred tem ni dotaknila tal zemljišča potem je dotični odbijalec izločen z ujemom. Na sliki vidite, kako je lovilec ujel žogo v zunanjem polju (ko smo že pri tem. Ne, lovilec na sliki ni pozabil sleči svoje pižame. Take uniforme se uporablja pri 'kratki verziji' kriketa, ki se imenuje tudi 'enodnevni kriket' ali 'kriket z omejenim številom zaključkov'. Tak kriket večinoma igramo tudi mi vendar v bolj tradicionalnih, belih oblekah.). Da tak način izločitve velja mora žoga zadeti kij ali pa tudi od njegovih rokavic. Njegove zaščitne rokavice v kriketu štejejo kot del kija. Prav tako mora lovilec žogo imeti pod nadzorom znotraj zemljišča. Če namreč žogo odnese izven zemljišča (preko ločnice) preden jo nadzira, odbijalec ni odslovljen temveč se mu pripiše šest tekov (šestka). Zaslugo za tak način izločitve se pripiše lovilcu, ki je žogo ujel in tudi lučarju, ki jo je zalučal. Pogosto lučar poskuša žogo dostaviti na tak način, da jo odbijalec pri odbijanju zadane le z robom kija. Tak odboj žoge je nenadzorovan in kaj kmalu lahko pristane v vratarjevih rokah.

Odbijalčeva glavna naloga je da ščiti in varuje svoja vrata ampak, če v ta namen uporablja svoj kij je stalno v nevarnosti, da ga nasprotni lovilci ujamejo. Torej zakaj ne bi vrat ščitil kar s svojim telesom? V ta namen obstoja način izločitve, ki se imenuje NPV (noga pred vrati). To je eno najbolj zapletenih pravil pri kriketu vendar je bistvo preprosto; če odbijalec zaščiti svoja vrata s tem, da se nastavi (ponavadi z nogami, ni pa nujno) zalučani žogi, ki bi sicer zadela vrata potem je izločen. Če pa je žoga pred tem zadela kij, potem se ji sme nastaviti in tako zaščititi svoja vrata. Ta način odslovitve je popolnoma v domeni sodnikov, ki morajo upoštevati celo vrsto dejavnikov. Zasluge za ta način odslovitve se pripišejo lučarju in dejansko je ta način izločitve pogosto uporabljena taktika lučanja. Slike, ki bi nazorno pokazale NPV je težko najti vendar je priložena slika kar dobra. Odbijalec je menil, da lahko zalučano žogo varno prepusti svoji poti in je zato odmaknil kij visoko v zrak. Na njegovo nesrečo pa je žoga odskočila proti vratom in ga zadela v nogo. Lučar je izustil priziv sodniku, ki je takoj pokazal, da je odbijalec odslovljen.

Ne pozabimo, da odbijalca dosežeta teke s tem, da tečeta od enega konca igrišča do drugega. Kaj jima torej prepreči, da ne tečeta sem ter tja kar stalno? Odgovor je preprost: da ne bi bila prehitena (izločena med tekom). Črte označujejo odbijalčeva varna tla. Kadarkoli je vsaj en del odbijalčevega telesa ali kija (ki ga mora seveda držati v rokah ali se ga dotikati) v stiku s tlemi za črto za odbijanje potem je na domačih tleh in je varen; drugače je na tujih tleh in bo izločen, če bo nasprotni igralec z žogo razbil vrata. Pomembno je opaziti, da odbijalca vedno tečeta s kiji in pogosto kij uporabita kot podaljšano roko, ki prva pride na domača tla. Se pravi, da kadar koli odbijalca poskušata doseči teke in pri tem lovilcem uspe podreti vrata z metom žoge v vrata ali z dotikom roke v kateri držijo žogo, predno uspe odbijalcu doseči domača tla, potem je dotični odbijalec izključen.

Včasih vratarju uspe poseben način izločitve med tekom. Če odbijalec, medtem ko poskuša odbiti žogo, zapusti domača tla, vendar žogo zgreši in jo ujame vratar ter le-temu uspe razbiti vrata predno se odbijalec vrne na domača tla potem je odbijalec izločen med odbijanjem oz. izkoličen. Zasluge za izkoličenja se pripišejo lučarju, ki je žogo spravil mimo odbijalca in vratarju, ki je odslovil odbijalca. Vratarji so navadno precej ponosni na izkoličenja saj tak način odslovitve zahteva izjemno hitrost, sposobnost in razumevanje igre. Na tej prelepi sliki iz dvajsetih let prejšnjega stoletja je jasno razvidno, kako je odbijalec za trenutek izgubil ravnotežje. Vratar je hitro posredoval in podrl vrata. Igralci prizivajo sodniku in čakajo na odločitev.

 

Obstoja še nekaj, manj pogostih načinov odslovitve. Odbijalec je izločen na način 'zlomil vrata', če razbije svoja lastna vrata, ko poskuša odbiti žogo ali ko prične teči (ni pa izločen, če zlomi vrata ko priteče do njih in svoj tek končuje). Odbijalci tudi ne smejo ovirati lovilcev pri lovljenju žoge saj so za kazen izločeni zaradi vmešavanja ali oviranja. Prav tako ni dovoljeno rokovanje z žogo (odbijalec lahko žogo le odbija in ji prepreči da zadane vrata, ne sme pa je prijemati, metati ali kaj podobnega). Tudi, če se odbijalec, ki bo zamenjal odslovljenega kolega, predolgo obira in se ne pojavi na igrišču, je izločen zaradi zavlačevanja. Prav tako odbijalec žoge ne sme odbiti dvakrat razen če s tem ščiti svoja lastna vrata. Tako je lahko izločen na način 'dvakrat zadel žogo'. Ti primeri pa so zelo redki.

Zdaj torej vemo kako se izloči odbijalca, kaj pa se zgodi po tem? Izločeni odbijalec zapusti igrišče. Zamenja ga naslednji na vrstnem redu odbijalcev. Ne pozabimo, da na začetku odbijata dva igralca izločen pa je le eden. Le tisti odbijalec, ki je bil odslovljen odide z igrišča. Ko je izločen naslednji ga ponovno zamenja odbijalec na vrstnem redu. Tako se stvar nadaljuje dokler ni padlo deset vrat. Takrat namreč odbijalec, ki ostane na igrišču ostane sam in nima partnerja s katerim bi odbijal (ker je moštvo sestavljeno iz enajstih igralcev). Ko se zgodi to potem pravimo, da je moštvo končalo svoje obdobje ali dobo. Za odbijalca, ki je ostal na igrišču se reče, da je ohranjen ali neizločen. Moštvi zamenjata vlogi in tisto, ki je do sedaj lovilo prične svoje obdobje odbijanja.

 

Do trenutka ko je odbijalec izločen je že dosegel določeno število tekov. Ti teki se pripišejo rezultatu moštva in njemu osebno, kot njegova osebna zasluga. Teke, ki jih je dosegel njegov partner pa se pripiše njemu. Obstojajo pa teki, ki se ne pripišejo nobenemu od odbijalcev. Tem tekom pravimo izredni teki ali kar izredniki. Če lučar zaluča neprimerno (nečisto ali nepravilno) dostavo (žogo, poskus), recimo da žogo vrže ali da prestopi svojo črto pod vrati, potem se temu poskusu reče neveljavna žoga in se za kazen nasprotnemu moštvu pripiše izreden tek. Še več, odbijalec ne more biti izločen (razen prehiten), če je žoga razglašena za neveljavno. Tak lučaj celo ne velja kot lučaj in se zato ta poskus ponovi. To pomeni, da ta poskus ne velja kot eden od poskusov zaključka. Prav tako, če sodnik presodi, da je žoga šla mimo odbijalca predaleč in je odbijalec v svoji navadni preži ne bi mogel odbiti, se reče, da je žoga široka. Za široko žogo veljajo enaka pravila, kot za neveljavno žogo.

Odbijalec pa lahko doseže tek, četudi žoge ni zadel. Če se žoga vratarju izmuzne in gre ta daleč za njega se lahko odbijalca odločita za tek. Takemu teku se reče prazen ali prost tek. Prazen tek se šteje kot izredni tek in se ne pripiše odbijalcu saj je zanj kriv bodisi lučar bodisi vratar. Če pa se žoga pri poskusu odbijanja odbije od odbijalčevega telesa se le-ta prav tako lahko odloči za tek, ki se tudi točkuje kot izreden tek, reče pa se mu prazen telesni ali prosti telesni tek.

 

Izredniki so torej seštevek vseh neveljavnih žog, širokih žog, praznih tekov in praznih telesnih tekov. Seštevek vseh navadnih tekov posameznih odbijalcev in izrednih tekov, ki jih je moštvo doeseglo v svojem obdobju je torej rezultat tega moštva. Zapisnik igre bo izgledal približno takole:

Sri Lanka	1. obdobje		T	Ž	4	6
*ST Jayasuriya	u. ME Waugh	l. McGrath	0	1	0	0
MS Atapattu	u. Healy	l. Warne	29	81	3	0
RP Arnold	u. Warne	l. Miller	50	127	5	0
PA de Silva	u. SR Waugh	l. Fleming	64	162	6	1
DPMdeS Jayawardene	u. Blewett	l. Warne	46	110	7	0
A Ranatunga	u. Miller	l. Warne	10	26	0	0
+RS Kaluwitharana		l. McGrath	25	50	4	0
WPUJC Vaas	u. Ponting	l. Fleming	41	58	4	1
R Herath	prehiten (Blewett)		3	23	0	0
DNT Zoysa	u. ME Waugh	l. McGrath	1	9	0	0
M Muralitharan	ohranjen		7	2	1	0
Izredniki	(p 4, pt 8, nž 8)		20
Seštevek	(vsi izločeni, 106.5 zaključkov)		296

 

PaV:
1-0	(Jayasuriya, 0.1 zkč)
2-80	(Atapattu, 28.2 zkč)
3-100	(Arnold, 41.3 zkč)
4-193	(Jayawardene, 73.5 zkč)
5-206	(Ranatunga, 80.1 zkč)
6-226	(de Silva, 87.3 zkč)
7-262	(Kaluwitharana, 98.3 zkč)
8-288	(Vaas, 103.6 zkč)
9-288	(Herath, 104.6 zkč)
10-296	(Zoysa, 106.5 zkč)

 

Bowling	ZKČ	Č	T	V
McGrath	26,5	7	81	3	(7 nž)
Fleming	23	6	74	2	(1 nž)
Miller	23	1	72	1
Warne	25	11	29	3
Ponting	4	1	7	0
ME Waugh	2	1	9	0
Blewett	3	0	12	0

Da razložimo zapisnik… Jayasuriya (* pomeni da je kapetan moštva Sri Lanke) je odbijal prvi. Soočil se je le z enim lučajem, ki ga je odbil tako, da ga je ujel M. Waugh. Nato ga je zamenjal Arnold (Atapattu je ostal na drugem koncu igrišča), ki je bil malo boljši od svojega kapetana. Od 127 lučajev je uspel doseči 50 tekov. 20 od teh tekov je dosegel s svojimi petimi 'štirkami'. Končno ga je izločil Warne po lučaju Millerja. Vratar (+) Kaluwitharana je dosegel 25 tekov predno ga je izlučal McGrath. Herath je poskušal doseči tek vendar ga je prehitel Blewett in ga tako izločil. Muralitharan je še vedno odbijal, ko so padla deseta vrata zato je ostal ohranjen z doseženimi 7 teki. Avstralski lučarji so zalučali 8 neveljavnih žog brez širokih žog. 8 tekov je bilo praznih telesnih tekov, vratar pa je spustil 4 prazne teke. Seštevek moštva je bil 296 (vsi izločeni). Za doseg tega rezultata so potrebovali 106 zaključkov/nizov ter pet poskusov.

"PaV" pomeni "Padci Vrat" in prikazuje kakšen je bil rezultat, ko je bil izločen vsak posamezen odbijalec. Jayasuriya je odkorakal z igrišča ne da bi "sekiral nasprotnika" že pri prvem poskusu. Naslednji je bil izločen tisti, ki je 'odprl' tekmo, Atapattu, ko je sri Lanka imela 80 tekov, obdobje pa je imelo 28 zaključkov in 2 poskusa. PaV nam omogoča, da razberemo, kateri par odbijalcev je odbijal kdaj in kakšna je bila vrednost njujine soigre (oz. družabništva) t.j. koliko tekov sta skupaj dosegla. Na primer: po izločitvi Ranatunge, sta de Silva in Kaluwitharana odbijala skupaj v družabništvu 20 tekov. Soigra je bila 'zlomljena' od Fleminga, ki je ujel de Silvo skupaj z S. Waughom.

Zadnja tabela nam pove zgodbo avstralskih lučarjev. Avstralski kapetan je uporabil 7 različnih lučarjev. Pričel je z McGrathom in Flemingom predno je uporabil Millerja, Warneja in druge. McGrath je lučal vsega skupaj 26 zaključkov in 5 poskusov/žog (ni zaključil svojega 27. niza saj se je obdobje Sri Lanke prej končalo). Od svojih 26.5 zaključkov jih je kar 7 zaključil ne da bi nasprotniki dosegli kakšen tek. Ti zaključki se imenujejo čisti ali dekliški zaključki. Vsega skupaj je nasprotniku dopustil 81 tekov vendar je podrl tudi tri vrata. Vsega skupaj je tudi sedemkrat prestopil svojo črto; torej 7 neveljavnih žog. Warne je bil najboljši lučar saj je v le 25 zaključkih (kar 11 jih je bilo čistih) vzel tri vrata in dopustil le 29 tekov.

Vsako moštvo ima enega ali dve obdobji za odbijanje. Ponavadi moštvi zamenjata obdobji (izjemo obravnavam kasneje). Zmaga moštvo z višjim skupnim seštevkom tekov, ampak…

Če sta seštevka enaka je tekma izenačena (zelo redek pojav). Da pa se lahko eno od moštev razglasi za zmagovalno sta morali obe moštvi zaključiti zahtevani obdobji. Če se izteče čas, ne da bi zaključili vsa obdobja je tekma neodločena. To ni enako izenačeni tekmi. Npr.: Moštvo A doseže 700 tekov v svojih dveh obdobjih, moštvo B v prvem obdobju doseže le 150 tekov in do sedaj v drugem tudi le 150, izgubili pa so 8 vrat. Čas zadnje seje zadnjega dne igre pa se je iztekel. Kdo torej zmaga. Nihče! (no ja, Angleži pač!!!) Tekma je neodločena, ker se je iztekel čas pa čeprav bi moštvo A jasno zmagalo, če bi imelo še kakšno uro ali dve več časa. To je, brez dvoma, izjemno razočaranje za moštvo A (da ne omenjam navijačev), vendar pa niso izponili svoje naloge. Moštvo B je doseglo 'časten' neodločen rezultat, čeprav je bila situacija brezupna. Ta ideja je ljudem, ki niso domači v kriketu precej tuja vendar pa je ena najbolj zanimivih aspektov te igre. Neodločen rezultat nam namreč da možnost, da je tudi precej jasna tekma zanimiva vse do zadnjega trenutka. Točno možnost neodločenega rezultata pripelje do zanimive strateške možnosti: do razglasa.

Kapetan moštva, ki odbija, lahko kadar koli razglasi obdobje svojega moštva kot zaključeno. To je tveganje, na katerega igramo, ko menimo, da smo dosegli dovolj tekov in da bomo izločili vse nasprotnikove igralce predno bodo oni dosegli več tekov kot mi. Ko razglasimo obdobje moštvi zamenjata vlogi, kakor da bi bili vsi nasprotniki izločeni. Odbijati prične nasprotno moštvo. V zgornjem primeru bi najbrž moštvo A razglasilo svoje obdobje, ko bi doseglo blizu 500 tekov. Tako bi imelo več kot dovolj časa, da izloči nasprotnike v njihovem obdobju.

Recimo, da moštvo A doseže mnogo tekov in da jih moštvo B ne doseže niti približno toliko. Če kapetana moštva A skrbi čas bo morda primoran, da razglasi svoje obdobje, kar pa se lahko strašno izjalovi. Če namreč moštvo B uspe odigrati dobro drugo obdobje, bo zmagalo. Za moštvo A bi bila to prava nočna mora. Tukaj nam kriket ponuja še eno strateško možnost: nadaljevanje. Če namreč moštvo B dovolj zaostaja, ko zaključi svoje prvo obdobje potem kapetan moštva A 'prosi' moštvo B, da nadaljuje. To pomeni da moštvo B takoj po svojem prvem obdobju nadaljuje z drugim obdobjem (se pravi nadaljuje z odbijanjem, ki jim ne gre ravno najbolje). Moštvo B torej nadaljuje in njihove možnosti so zmanjšane. Redko se zgodi, da se v takih situacijah ne izsili nadaljevanja.

No, skoraj smo pri koncu . V nadalnjem besedilu se spuščamo v to, kako se 'objavi' zmago (še ena angleška fora). Najbrž si mislite: "zakaj se enostavno ne pove rezultata in tekov?". Glede na to, da so rezultati tako visoki nam preprosto štetje tekov ne zadošča in ne sporoči dovolj o tekmi sami. Naj naštejem nekaj načinov poteka tekme in njihovih zapisov:

Moštvo A je odbijalo dvakrat. Moštvo B je izločeno (vsi odbijalci so izločeni) v svojem drugem obdobju in je doseglo X tekov manj moštvo A. Moštvo A zmaga za X tekov

Moštvo A je odbijalo le enkrat. Moštvo B je bilo prisiljeno k nadaljevanju in je izločeno v svojem drugem obdobju ter še vedno zaostaja X tekov za rezultatom, ki ga je moštvo A doseglo samo v prvem obdobju (to je boleče vendar se zgodi). Moštvo A zmaga za obdobje in X tekov

Moštvo B, ki odbija v svojem drugem obdobju, preseže dosežek moštva A s tem da ima še N vrat v dobro, to pomeni, da so izgubili le 10-N vrat od razpoložljivih desetih vrat. Moštvo B zmaga za N vrat

V tem zadnjem primeru je število tekov seveda zelo podobno, vendar ko moštvo B doseže dovoljšnje število tekov (najmanj enega več) se tekma konča. Če zapišemo da je "moštvo B zmagalo za 9 vrat" to pomeni, da tekma ni bila kaj dosti težka za moštvo B. Zmaga je bila lahka. Če pa zapišemo, da je "moštvo B zmagalo za 1 vrata" pa je bila tekma zelo napeta.

To je torej manj obsežna razlaga kriketa. Zdaj bi morali gledati tekmo, da bi vam bilo sploh kaj jasno.

Izrazi so tuji, koncepti igre prav tako. Naj omenim, da večina izrazov do sedaj ni bila v uporabi in da sem se jih avtor moral nekako spomniti, tako da bomo šele v prihodnosti videli ali bodo sploh ostali v uporabi, ali jih bodo nadomestili drugi slovenski izrazi ali pa kar angleške vzporednice. Trudil pa sem se uporabljati kar se da domače izraze.

Kris Killer