Kriket

Kriket je moštveni šport, ki ga igrata dve skupini s po enajstimi igralci. Sodobna oblika kriketa se je razvila v Angliji, popularen pa je predvsem tudi v drugih današnjih državah Britanske skupnosti narodov. V nekaterih državah Južne Azije, vključno z Indijo, Pakistanom, Bangladešom in Šrilanko, je kriket daleč najpriljubljenejši šport. Kriket je priljubljen šport tudi v Angliji in Walesu, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Južnoafriški republiki, Zimbabveju, in v karibskih angleško govorečih državah, ki tvorijo športno konfederacijo, znano kot Zahodnoindijski kriketski tim.

Novince zlahka zmedeta dolžina igre; v eni od oblik lahko tekmovalno srečanje traja tudi pet dni po šest ur na dan, s številnimi odmori za kosilo in čaj in bogato izrazoslovje, za privržence pa ta šport, skupaj z zagrizenim rivalstvom med najboljšimi državami pomeni, strastno zabavo in občudovanja vredne športne dosežke. Tekme kriketa so v zgodovini vplivale tudi na diplomatske odnose med državami; najbolj znan je diplomatski spor po namernem angleškem ciljanju v telesa nasprotnih avstralskih odbijalcev v sezoni 1932-1933.

 Kriket je družabni dogodek

Junija bo deset let od uradnih začetkov kriketa v Sloveniji. Pravila tega športa so zelo zapletena, tekma pa pri nas traja cel dan, seveda z odmori za kosilo in čaj.

Predstavljamo moštveni šport kriket, katerega sodobna oblika se je razvila v Angliji. Razlaga pravil je zelo zapletena, zato se bomo v tokratni predstavitvi posvetili predvsem osnovam, podrobnejšo razlago pa lahko najdete na spletni strani Kriket kluba Ljubljana www.ljcricket.com. Kriket igrata dve moštvi z 11 igralci. Igra se na travnatem zemljišču, ki v premeru meri od 90 do 140 metrov. V središču zemljišča je igrišče, to je majhno polje trdo poteptane trave. Na igrišču se dogaja večina igre. Moštvi se menjata pri odbijanju (napadu) in lovljenju (obrambi). Na igrišču sta hkrati le dva odbijalca iz napadalnega moštva, preostalih 11 igralcev iz obrambnega moštva pa se porazdeli po preostalem zemljišču. Moštvo, ki je v obrambi, luča žogo proti enemu od odbijalcev. Naloga obeh odbijalcev je, da preprečita nasprotnemu moštvu razbitje svojih vrat (stojijo na obeh koncih igrišča in so sestavljena iz treh količkov, na vrhu katerih sta dva prečnika) in da čim bolje zadeneta žogo, ter dosežeta teke (točke). Obrambna ekipa na različne načine skuša izločiti odbijalce. Ko izloči enega, ga zamenja drugi iz iste ekipe, potem ko je izločenih deset odbijalcev in ostane zadnji, enajsti odbijalec sam, pomeni, da se je zaključilo prvo obdobje ali prva doba in moštvi zamenjata vlogi. Ko obe moštvi končata vnaprej določeno število dob, je igra končana. Zmaga moštvo, ki je doseglo več tekov. Tekma kriketa lahko traja tudi po več dni, odvisno od vnaprejšnjega dogovora moštev. Na višjih ravneh srečanja trajajo celo pet dni.

Tekma kriketa lahko traja tudi po več dni, odvisno od vnaprejšnjega dogovora moštev.

Sloveniji tekme v kriketu trajajo en dan, od enajstih dopoldan do šestih popoldan, z vmesnimi prekinitvami za kosilo in »čaj«. Imamo štiri kriket klube: v Ljubljani, Mariboru, Mežici in Beli Krajini. Prvi je bil leta 1997 ustanovljen v Ljubljani, njegov predsednik pa je Avstralec Brad Eve: »Smo najmočnejši klub v Sloveniji in že nekaj let igramo v avstrijski kriket ligi. Sem tudi član slovenske reprezentance. Kljub temu da sem sicer z Avstralije, govorim slovensko in sem ponosen, da lahko kriket igram za Slovenijo.« Če bi si tekmo v kriketu radi ogledali od blizu, imate priložnost 3. junija, ko bo na igrišču v Valburgi pri Smledniku potekal drugi del turnirja, na katerem bodo nastopile vse slovenske kriket ekipe.

Igralci kriketa so ponavadi oblečeni v belem. Za igro potrebujejo žogo, ki je rdeče barve. Ker je zelo trda, imajo odbijalci na sebi ščitnike.

 Dovoljena je uporaba zaščitne čelade. Obvezni del opreme je seveda tudi kij, ki je veslaste oblike

 sreda, 30. maj 2007 | Avtor: Maja Bertoncelj:., Foto: Tina Dokl

Gimnazijke igrajo kriket

Gimnazija Škofja Loka je vključena v mednarodni program za mlade MEPI, ki obstaja v treh stopnjah: bronasti, srebrni in zlati in vsaka stopnja traja malce dlje in zahteva več. Udeleženci morajo biti aktivni na štirih področjih: športnem, spretnostnem, v prostovoljstvu in odpravi. Pri športni aktivnosti lahko izberejo tudi kriket. Zanj se je odločilo osem gimnazijk, ki delajo pod mentorstvom Stephena Maylanda. Dijakinjam se je sprva kriket zdel zelo zapleten šport. Petra Lušina iz Dražgoš: »Kriket igram tretje leto. Na začetku nam pravila niso bila kaj dosti jasna, sedaj pa sem že dojela bistvo. Zame je najtežje odbijati. Za ta šport sem se odločila, ker je nekaj novega.« Od vsega začetka kriket igra tudi Ksenija Mravlja iz Škofje Loke: »Kriket me je zanimal, saj je nekaj novega, ni značilen za Slovenijo. Uživamo ob igri. Pravila so zapletena, vseh še ne znamo in prav to mi je najtežje. Igramo za zabavo, kakšnih ciljev pa v kriketu nimam.«

Dijakinje Gimnazije Škofja Loka enkrat tedensko igrajo kriket.

Kij je veslaste oblike

 

Najtežje je lučati žogo  

Stephen Mayland z družino živi v Škofji Loki in je član slovenske kriket reprezentance. Kriket je začel igrati pri desetih letih.  

Član slovenske kriket reprezentance je tudi Gorenjec Stephen Mayland. Pravzaprav je Anglež, ki v Sloveniji živi od leta 1990, od leta 1993 dalje v Škofji Loki, kamor je prišel na povabilo tamkajšnje gimnazije. Tam je spoznal tudi sedanjo ženo Matejo Prevodnik Mayland, profesorico angleščine na Gimnaziji Škofja Loka, s katero imata dva otroka.

Kriket je začel igrati pri desetih letih: »Oče me je peljal v kriket klub. Takrat sem ga prvič igral, saj sem prej živel v Zambiji, v Afriki. Kriket je bil zame nekaj novega. Petnajst let sem ga nato igral v Angliji, po prihodu v Slovenijo pa sem kmalu v Ljubljani spoznal Angleže, ki tu delajo, in so me povabili igrat, tako za rekreacijo. Kasneje je bil ustanovljen klub.«

Mayland pravi, da se kriket v Angliji igra predvsem poleti, da pa se po popularnosti zagotovo ne more primerjati z nogometom ali rugbyjem. In kaj je pri kriketu najtežje? »Najtežje je lučati žogo, saj sta metalec in odbijalec narazen dvajset metrov. Roka mora biti pri lučaju popolnoma iztegnjena, drugače točko dobi nasprotna ekipa,« razloži član Ljubljana kriket kluba, v katerem je kar precej igralcev iz Anglije in iz Avstralije. Kriket igrajo na igrišču v Valburgi, za trening pa so letos postavili mreže pri OŠ Polje v Ljubljani, kjer bodo skušali trenirati vsaj enkrat tedensko. Za kriket navdušuje tudi svojega 9-letnega sina, hčerka je za to še premlada, žena pa ima raje odbojko. Seveda pa na tekme pripelje vso družino, saj je kriket v prvi vrsti družabni dogodek, ki traja cel dan, zato nekdo mora skrbeti tudi za pripravo hrane in pijače.

Stephen Mayland: "Roka mora biti pri lučaju popolnoma iztegnjena."

Kriket v Angliji igrajo predvsem poleti. Po popularnosti se zagotovo ne more primerjati z nogometom ali ragbijem.

Zanimalo nas je, kakšne sposobnosti mora imeti dober igralec kriketa. »Kot pri vseh športih moraš tudi pri kriketu imeti vsaj nekaj kondicije, čeprav je res, da fizično kriket ni zelo naporen. Igralec mora biti predvsem dobro skoncentriran, da toliko časa sledi igri, pri odbijanju žoge mora biti seveda tudi spreten. Pomembna je tudi tehnika, predvsem pri lučanju,« pojasni Mayland, ki pravi, da kriket v Sloveniji ima prihodnost, za kar se trudi tudi sam: »Pred štirimi leti smo z učenjem kriketa začeli v ljubljanskih osnovnih šolah. Vsako leto organiziramo tudi osnovnošolski turnir v kriketu. Na Gorenjskem pa kriket učim na Gimnaziji Škofja Loka.«

Kriket - šport št. 1 v Avstraliji   (športne vizije - 11. maj, 2007)